Fotografiranje FotoArt » Izleti

Gostilna Rezka

admin — Fri, 02 Apr 2010 11:28:14 +0000

Na Hlavčih Njivah, le dober kilometer iz Gorenje vasi, se nahaja Gostilna Rezka.
Poleg miru, lepe narave, otroških igral in čistega zraka vam nudijo tudi dobro domačo hrano. Za vaše zadovoljstvo poskrbi Florijan Fortin, gostinec z dolgoletnimi izkušnjami. Poudarek imajo na slovenskih jedeh, specialitete pa so ajdov kipnik, štruklji, prekmurska gibanica, bograč, obara, žganci… Na jedilnem listu so tudi ribe, hladne in tople predjedi, priloge, solate, sladice. Gostom pripravijo tudi “Ploščo sestri” (ramstek v omaki, mrežna pečenka, ocvrti piščančji file, sirov štrukelj, ajdov kipnik, ocvrt krompir, mešana zelenjava).
V ponudbi imajo tudi vse vrste pijač, s poudarkom na vinih, ki jih izberete po vinski karti. V zimskem času sprejmejo okrog petdeset oseb, poleti pa na velikem letnem vrtu še dodatnih dvesto. Poleg prostora za piknike imajo še otroško igrišče in manjše igrišče za košarko.
Njihov največji adut pa je mirna okolica, kjer ob dobri gostinski ponudbi prisluhnete ptičjemu petju.
Za kaj več jih lahko pokličete na 04/518 11 48 ali gsm 051 470 975.
Pred kratkim sem jim poslikal nekaj reklamnega materiala. Moram reči, da je bilo prav okusno

Poudarek je na slovenskih jedeh

Energija

admin — Mon, 01 Mar 2010 11:23:11 +0000

Drevesa oz. cela okolica Bukovniškega jezera je nabita z energijo.
Moji občutki so ujeti na spodnjih fotografijah.

A700 ISO200 17mm f/16 1/20s

A700 ISO200 17mm f/16 1/30s

A700 ISO200 17mm f/16 1/20s

A700 ISO200 35mm f/25 1/10s

Pohod na Blegoš

admin — Sun, 14 Feb 2010 16:22:35 +0000

Danes sem se s tastom in taščo odpravil na Blegoš oz. Blegaš, kakor mu pravimo domačini. Pot smo pričeli v Volaki in jo nadaljevali direktno proti vrhu. Za pot do vrha smo porabili 2,5h. Pot je lepo pregažena, drugače pa je snega od 50-90cm. Spodaj v dolini je bilo oblačno vreme. Šele proti vrhu nas prvič obsije sonce. Takrat sem tudi prvič potegnil fotkiča iz nahrbtnika, čeprav so nas celo pot spremljale visoke ravne buke zavite v meglo. Na vrhu je bila skupina turnih smučarjev in nekaj planincev. Za kratek čas je navrhu posijalo sonce, potem pa je bilo spet polno megle. S čevlji smo se posmučali do koče, kjer smo postorili kar planinec pač mora Potem pa smo pot nadaljevali preko Jelencev nazaj v Volako. Več utrinkov pa v spodnji galeriji.

Razgledni stolp na Avali

admin — Mon, 19 Oct 2009 21:14:51 +0000

Stolp na Avali nad Beogradom počasi dobiva končno podobo. Na njemu bo baje vrtljiva restavracija s prelepim pogledom na mesto in okolico.
Kot vemo, je bil stolp porušen med NATO-vim napadom, 29. aprila 1999.
Več o samem stolpu pa na Wikipediji

Pogled iz avtobusa

Pogled s tal

Stolp dobiva končno podobo

Styrassic park – park dinozavrov

admin — Sat, 01 Aug 2009 17:03:45 +0000

Že nekaj časa smo imeli v mislih obisk dino parka v Avstriji – Styrassic park. Tokrat je le napočil čas dopustov in otroci so prišli na svoj račun. Park se nahaja na avstrijskem štajerskem, dobre pol ure od Šentilja. Za vse tiste voznike, ki se želijo izogniti nakupu vinjete, svetujem izhod na Šentilju in prehod meje preko starega mejnega prehoda, potem pa po lepi prazni cesti do cilja. Res je nesmisel nakup vinjete za 500m avtoceste, kjer potem skrenemo na stransko cesto.
Prvo presenečenje je, da je park kar sredi gozda in stran od vseh vasi. Pričaka nas skoraj prazen velik parkirni prostor, a tretjina obiskovalcev je iz Slovenije. Za vstop si kupimo družinsko vstopnico, katera stane 27€. Sledi ogled malega živalskega vrta, potem pa nadaljujemo po stezah med dinozavri v naravni velikosti. Pravo doživetje tudi za naju z ženo, saj dobiš občutek kako ogromni so bili ti junaki planeta. Ogledamo si tudi predstavitev “izbruh vulkana”. Po ogledu se otroci zabavajo v cirkusu, uživajo na ogromnem toboganu in vrtiljaku. Po poznem kosilu sledi povratek proti domu, otroci pa se predajo sanjarjenju.
Bil je res čudovit izlet, ki ga priporočam vsem staršem.
Več slik pa v galeriji.

Cerkniško jezero

admin — Sat, 25 Jul 2009 16:17:13 +0000

Pred kratkim smo z družino obiskali Cerknico z namenom, da si ogledamo muzej Cerkniškega jezera Jezerski hram. A kot zakleto, so imeli ravno zaprto zaradi dopusta. Da pa nismo ostali praznih pogledov, smo se odpravili kar na samo jezero.
Pričakala nas je čudovita narava, ki pa jo ne znamo dovolj zaščititi. Ko se enkrat poglobiš v samo zadevo, vidiš kako veličastno in pomembno je Cerkniško jezero. Tako veliko živali in rastlin ne srečaš na vsakem koraku. Srečaš pa turiste, ki jim je malo mar za naravo in se veselo vozijo z avtomobili in motorji po samem jezeru brez najmanjšega čuta za naravo. Nekaj utrinkov:

Pivovarna Union – nebeški pogled

admin — Sun, 02 Sep 2007 00:12:00 +0000

Glavni krivec za “nebeški pogled” je bil polet z balonom.

To pa je kraj, kjer bi imel pristanek svoj smisel.

Meni se je polet izredno dopadel, in želel bi si leteti in leteti in še enkrat leteti. Motivov praktično ne zmanjka. Na začetku smo imeli tudi božansko svetlobo, ki pa je proti konca slabela, ker se je pooblačilo.

Ostale fotke pa objavim v naslednjih postih.

Sv. Volbenk v oblakih

admin — Thu, 31 May 2007 08:21:00 +0000

Sv. Volbenk v Poljanski dolini

Včeraj smo se z otroki na poti iz Škofje Loke proti domu ustavil še na sv. Volbenku. Krivec za postanek so bili oblaki, ki so iz doline izgledali še bolj čudoviti kot pri sami cerkvi. O sami cerkvi si več preberite na tej strani.
Odločil sem se, da bodo tokrat glavni akterji oblaki, pa čeprav je to že malo osladkana tema za fotkanje.

Ker so tema oblaki naj bodo takoj povdarjeni!

Odsev na pokrovu avtomobila

Sedaj pa serija oblakov ali ablakov kot jim rečejo na koncu te prelepe doline

Otroka sta pa veselo raziskovala okolico in se predajala igri

Od Sv. Volbenka je čudovit pogled na Visoški dvorec,
kjer je ustvarjal pisatelj dr. Ivan Tavčar

Pa še pogled po dolini navzgor

Vhodna vrata v cerkev

Benetke 2007

admin — Sun, 18 Feb 2007 20:05:00 +0000

Tisti, ki ste bili tisto soboto 10.2. v Benetkah, veste, da nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno. No, vsaj prvi del dneva ne. Vreme se je po čudežu izboljšalo, ko sva s kolegom kupila dežnike, ki sem ga sam po malomarnosti pustil na avtobusu. Začuda je bila cena dežnika smešno nizka za Benetke – 3€. Povedano drugače: vsaj 2 dežnika za cappuccino. Torej domačini so uživali v svojih pisanih hiškah, mi pa smo lovili motive po mestu.
Kaj kmalu smo naleteli na glavno atrakcijo Benetk, ki naj bi jih bilo v tem času še posebej veliko. Kdor misli na golobe se ni prav nič zmotil, samo jaz sem imel v mislih znamenite beneške maske. Ko takole fotkamo opazim, da dež prav nič ne moti “klošarjev”, ki jim je škoda, da bi izgubili priložnost za vsak cent. Mislim, da morajo kar dobro zaslužit, saj se tam kar tre turistov, ki jim nasedajo – tu se oproščam vsem, ki ne blefirajo – mislim da jih na prste ene roke preštejem.

Letos sem se prvič udeležil fotografskega izleta v Benetke. Ker mi zelo primanjkuje časa za objavljanje fotk, sem se tokrat malo potrudil in so “samo od prejšnje sobote”.

Sredi dneva je čas za kosilo, ki si ga lahko privoščiš kar ob kanalu – kje drugje neki, saj je povsod sama voda. No, mi smo rajši kar kakšen sendvič pomalicali, samo da smo lahko fotkali. (FOTONAVDUŠENCIPRESS)

Opazujem okoli sebe in na gondoli opazim zanimiv detajl, ki pa je zaradi zibanja ali pa mojega guncanja fokusiran malo bolj spredaj kot bi si sam želel. Seveda je tu še tretja varijanta – objektiv ima frontfocus – ampak preverjeno nima – hvalabogu.

V Benetkah spoznam, kakšen odnos imajo izumitelji telekomunikacij do modernih načinov komuniciranja. Enostavno se nanje poserjejo.

Dež je ponehal in vozniki oz. veslači gondol že snubijo prve stranke, da jih popeljejo po kanalih, kjer doživiš pravi čar mesta na kolih.

Po mestu naletimo na pare, ki so zelo prijazni in zgovorni. Kar nekaj se nam jih še posebej lepo nakloni za fotografiranje. Seveda jim napravimo “profesionalne” fotke tudi z njihovimi fotkiči.

Meni osebno sta se dopadla najbolj ta dva para!

Iz Benetk smo se odpravili še na otok Burano, ki je zanimiv predvsem zaradi res močno živopisanih fasad. Tudi prejšnja fotka je že z Burana, pa komu to mar.

Za konec pa še spominčki v obliki mask!

Ja kaj naj rečem za konec. Septembra lansko leto sem bil prvič v Benetkah. Tja me je povabila žena na enodnevni izlet. Takrat smo imeli res lepo sončno vreme in sem bil letos od začetka kar malo razočaran. Fotke pa konec koncev sploh niso tako slabe, kot smo sprva mislili. Saj vemo da močno sonce in fotografija ne gresta skupaj. Ko si tam, ti enostavno ne zmanjka motivov. Verjetno imam še kakšno boljšo in še več slabših, pa naj bo za danes izbor pač takšen.
Hvala vsej fotografski druščini za lep izlet in nasvidenje prihodnje leto.