Moja nova pridobitev je makro objektiv, ki je zame nepogrešljiv kos opreme v fotografski torbi. Na Minolta/Sony sistemu sem imel Sigmo 105. Na Nikonu D700 pa sem si izbral AF-S VR Micro Nikkor 105mm f/2,8G IF-ED. Moja opažanja razlik med objektivoma so sledeča. Objektiv je precej večji od Sigme. Ostrenje je neprimerno hitrejše in tišje. Ostrina je enaka oz. malenkost boljša pri Sigmi. Pri Nikonu je ostrenje notranje, zato se med ostrenjem ne podaljšuje. Objektiv je zaščiten proti vodnim kapljam in prahu. Ohišje objektiva je iz magnezija. Stabilizacija (VR) je fenomenalna, saj lahko iz roke fotografiraš pri bolj zaprti zaslonki za večjo globinsko ostrino. Delovna razdalja mi je tudi na FF vredu (31cm), bom pa vsekakor preizkusil novo Sigmo 150 z OS ko pride na police. Toliko za začetek. Sedaj pa še nekaj fotografij od danes. Kakšne večje povečave pa prihodnjič.

Letošnje tradicionalno stanovsko srečanje Uranarjev pri Krvini v Gorenji vasi je posvečeno petdeseti obletnici odkritja urana na Žirovskem vrhu. Ob tem je RŽV s pomočjo Tomaža Lundra v tamkajšnji galeriji pripravil razstavo petdesetih fotografij iz tega obdobja. Priporočam vam ogled razstave, saj vas popelje skozi celotno zgodovino rudnika.
Že pred tem je izšla posebna znamka z motivom dokončno urejenega odlagališča Jazbec in pisemska ovojnica z istim motivom.
Žirovski vrh so raziskovali dvajset let, ga deset let odpirali, odkopavali uranovo rudo in proizvajali uranov koncentrat (slednje le dobrih pet let) in ga nato še dvajset let zapirali. Zato so porabili mnogo denarja; v današnji vrednosti bi bil ta znesek težak blizu pol miljarde evrov. Danes je na RŽV še devet zaposlenih. Za rudnikom sta ostali dve odlagališči in slab glas.
Kot vsaka stvar ima tudi rudnik dobre in slabe strani. Kot otrok se spominjam velikih cistern, ki so vozile kislino za izpiranje rude po dvakrat na teden. Ko sedaj pomislim, da je vse to ostalo tukaj, me kar zmrazi. Dobra stran pa je, da so ljudje imeli zaposlitev, kraj pa se je močno razvil. Sem pa danes s spoštovanjem ogledoval po nekdanjih delavcih, saj so s svojim delom v težkih pogojih pustili močan vtis pod in nad zemljo. Za konec pa še nekaj fotografij s srečanja.

Danes sem pred odhodom na delavnico nočne fotografije na hitro naredil še eno HDR fotko. Gre za pogled na cerkev sv. Janeza Krstnika v Gorenji vasi. To je moj vsakodnevni pogled. Mislim, da sem lahko ponosen na to.

Cerkev sv. Janeza Krstnika