Letošnje tradicionalno stanovsko srečanje Uranarjev pri Krvini v Gorenji vasi je posvečeno petdeseti obletnici odkritja urana na Žirovskem vrhu. Ob tem je RŽV s pomočjo Tomaža Lundra v tamkajšnji galeriji pripravil razstavo petdesetih fotografij iz tega obdobja. Priporočam vam ogled razstave, saj vas popelje skozi celotno zgodovino rudnika.
Že pred tem je izšla posebna znamka z motivom dokončno urejenega odlagališča Jazbec in pisemska ovojnica z istim motivom.
Žirovski vrh so raziskovali dvajset let, ga deset let odpirali, odkopavali uranovo rudo in proizvajali uranov koncentrat (slednje le dobrih pet let) in ga nato še dvajset let zapirali. Zato so porabili mnogo denarja; v današnji vrednosti bi bil ta znesek težak blizu pol miljarde evrov. Danes je na RŽV še devet zaposlenih. Za rudnikom sta ostali dve odlagališči in slab glas.
Kot vsaka stvar ima tudi rudnik dobre in slabe strani. Kot otrok se spominjam velikih cistern, ki so vozile kislino za izpiranje rude po dvakrat na teden. Ko sedaj pomislim, da je vse to ostalo tukaj, me kar zmrazi. Dobra stran pa je, da so ljudje imeli zaposlitev, kraj pa se je močno razvil. Sem pa danes s spoštovanjem ogledoval po nekdanjih delavcih, saj so s svojim delom v težkih pogojih pustili močan vtis pod in nad zemljo. Za konec pa še nekaj fotografij s srečanja.

Danes sem pred odhodom na delavnico nočne fotografije na hitro naredil še eno HDR fotko. Gre za pogled na cerkev sv. Janeza Krstnika v Gorenji vasi. To je moj vsakodnevni pogled. Mislim, da sem lahko ponosen na to.

Cerkev sv. Janeza Krstnika

Prišel je čas, ko je potrebno nadgraditi oz. zamenjati računalnik. Stari Athlon64 2800+ z 1GB rama pač ni več kos programom kot sta Photoshop ali Lightroom. Po pregledu ponudbe sem se odločil za zamenjavo matične plošče, procesorja, rama in trdega diska. Ohišje, napajalnik in DVD zapisovalnik so ostali, saj ne kažejo nikakršnih znakov zastarelosti oz. obrabe. Kaj hitro se ugotovi, da so zadeve v tujini še vedno cenejše. Odločil sem se za trgovino mylemon.at . Kljub imenu nisem imel z njimi nikakršnih “kislih” priokusov. Bistvo je, da so imeli vse stvari na zalogi, poglaviten pa mi je bil nakup SSD diska.
Tako sem si omislil Quad procesor Q9550, matično ploščo Asus P5Q, 8GB rama Patriot, grafično kartico Nvidia GTS 250 ter SSD disk OCZ Vertex 60GB. Naj povem, da je dotična konfiguracija v tujini prišla 100€ cenejša kljub 20€ poštnine kot v Sloveniji. Tako sem za dobrih 700€ dobil računalnik, ki zlahka potolče vnaprej sestavljene sisteme za 1000€+
Ko sem zadevo zmontiral v ohišje sledi pravo veselje. Že sama inštalacija sistema Windows 7RC je bila tako hitra, da je vse skupaj prava poezija. Inštalacija ostalih programov je bliskovita. Sedaj je delo z računalnikom res učinkovito. Seveda naj na tem mestu omenim, da je stari PC še vedno dovolj dober za vsa pisarniška opravila in brskanje po internetu. V nadgradnjo nas prisilijo novi izdelki, v mojem primeru fotoaparat. RAW ali surov zapis ene fotografije je velik cca 20MB, kar pa je pri količini 800 in več fotk od nekega dogodka prehudo in potem pred računalnikom pol časa poslušamo kako diski “meljejo”. Sedaj tudi tega zvoka ni, saj so SSD diski popolnoma tihi in brez vibracij.
Mirne duše lahko rečem, da je trdi disk trenutno najpočasnejši del računalnika, saj ga ostale komponente močno prehitevajo. SSD disk močno priporočam vsem, ki rabijo računalnik za resno delo. Brez  dvoma gre za enega večjih skokov v računalništvu, edina trenutna večja ovira je cena na 1GB zapisanih podatkov. Je pa res, da za zapis podatkov brez problema uporabljamo še stare HDD, važno je le, da sistem teče na SSD disku.
Da pa ne bo današnja objava zgolj tekstovna Vam poklanjam sliko testa diska.